Naj bo to povezano z umetnostjo, kulturo ali dediščino, tradicije in legende predstavljajo kritičen del blejske preteklosti in sedanjosti. Raziščite jih vse in tako ustvarite večne spomine z družino in prijatelji medtem ko odkrivate lepote Blejskega jezera.
Blejski otok je edini naravni otok v Sloveniji. Danes je njegov najbololj prepoznaven simbol cerkev Matere Božje, vendar arheološke najdbe pričajo o svetišču poganski boginji življenja in plodnosti, Živi.
Cerkev je sedanji baročni videz dobila sredi 17. stoletja, ko sta bila zgrajena kapelica Matere Božje in monumentalno stopnišče z 99 kamnitimi stopnicami. e danes velja stari običaj, da mora ženin nevesto nesti po vseh 99 stopnicah, če se par želi poročiti v cerkvici na otoku.
Z otokom so povezane številne druge legende. Ena izmed njih je opisana v Prešernovi mojstrovini, Krst pri Savici . Legenda pravi, da je na otoku nekoč stal tempelj Žive, slovanske boginje ljubezni, ki sta ga varovala duhovnik Staroslav in njegova hči Bogomila. Ko je Črtomir, junaški vodja poganskih Slovanov obiskal otok, sta se z Bogomilo zaljubila. Bogomila se nato iz strahu za Črtomirjevo življenje spreobrne v krščanstvo. Pesem se konča s porazom poganskih Slovanov, ki so se kasneje spreobrnili v krščanstvo, vključno z njihovim voditeljem Črtomirom, ki se je dal krstiti pri slapu Savica.
Druga legenda pravi, da je na Blejskem gradu nekoč živela žalostna vdova. Po prezgodnji smrti njenega moža, ki so ga ubili razbojniki, jo je žalost tako prevzela, da je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala uliti zvonček za kapelico, ki bi zazvonil v spomin na preminulega moža.
Toda zvon ni nikoli prispel, saj je hud vihar potopil ladjo, ki je prevažala zvon. Nekateri pravijo, da ob jasnih nočeh se zvonček še zdaj oglaša iz jezerskih globin. Mlada vdova je prodala vse svoje premoženje in preostanek svojega življenja preživela v samostanu. Po njeni smrti je papež blagoslovil nov zvon za Blejski otok. Danes se vsakemu, ki pride na otok in trikrat z njim pozvoni, uresniči največja želja.
Danes je otok priljubljeno mesto za poroke. V otoški cerkvi je možno imeti katoliške, protestantske ali celo civilne poročne slovesnosti.
Tradicija pravi, da Bleda niste doživeli, dokler se niste popeljali do otoka s tradicionalno pletno. Začetki tega ikoničnega lesenega plovila z ravnim dnom segajo v leto 1590, danes pa pletno upravlja izključno samo pletnar. Ime pletna izhaja iz nemške besede platteboot, ki pomeni »čoln s popolnoma ravnim dnom«. Zasnovana je bila po beneški gondoli, vendar s špičastim premcem in nadstreškom.
Pravica za lastništvo pletne in naziv sta bila ustvarjena v času vladavine Marije Terezije in dodeljena 19 družinam, ki so živele na Mlinem (blizu Vile Alpina). Naziv se od takrat prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij.
Pletnarstvo ni edina tradicija na Bledu, ki se še vedno prenaša iz roda v rod. Med raziskovanjem mesta boste verjetno naleteli na odprte kočije, znane kot fijakerji. Sprva so z njimi vozili romarje, po izgradnji železnice pa so izvajali prevoze z železniške postaje do želene lokacije na Bledu.
Podobno kot pri pletnarjih sin podeduje poklic od očeta, člani Društva blejskih fijakerjev pa se po svojih najboljših močeh trudijo ohranjati to tradicijo. Fijakerje prepoznamo po tradicionalnih oblačil, in sicer po jopici, hlač in klobuka črne barve, beli srajci, telovniku z vezenimi gorenjskimi nageljni ter bordo rdečih odejah in bundah.
Čebelarstvo je pomembna kmetijska dejavnost z dolgo in bogato tradicijo. Pravzaprav smo Slovenci takšni navdušenci, da nas je že več kot 10.000 prebivalcev, ki se ukvarja s to dejavnostjo – torej eden na 200.
Zato sploh ni presenetljivo, da se Slovenija ponaša s čebelarskim muzejem v Radovljici in da so slovenski čebelarji dobro organizirani v okviru Čebelarske zveze Slovenije.
Čebelarstvo je postalo svetovno priznano zaradi posebnosti, kot so edinstvene poslikane panjske končnice. Izvirajo iz ljudskega zavedanja in domišljije sredi 18. stoletja in prikazujejo motive različnih pripovedk, legend in vsakdanjega kmečkega življenja.
Slovenija se ponaša tudi s kranjsko čebelo, avtohtono slovensko podvrsto čebele, ki slovi po svoji poslušnosti, delavnosti, mirnosti in odličnem občutku za orientacijo. Ta čebelja pasma je druga najbolj razširjeno na svetu in je v Sloveniji zaščitena kot avtohtona podvrsta.
Če želite odkriti Bled, je Vila Lipa popolna izhodiščna točka. Nahajamo se v mirni, zeleni okolici blizu jezera, kar vam omogoča enostaven dostop do glavnih znamenitosti in skritih draguljev mesta. Pridružite se nam za nepozabno doživetje.
Odkrijte Slovenijo kot še nikoli prej z Burja Hoteli: edinstvene nastanitve v Piranu, Bledu in Ljubljani, ki vsak trenutek vašega bivanja spremenijo v nepozabno doživetje.
